Prežihova ustanova je neodvisna in samostojna ustanova splošno koristnega in trajnega namena za širitev slovenske kulturne, znanstvene in druge ustvarjalnosti, štipendiranja ter varovanja kulturne in naravne dediščine. Njeno delovanje je v prvi vrsti namenjeno razvoju in napredku Koroške.
V okviru svoje dejavnosti ustanova:
- izvaja in spodbuja kulturno umetniško dejavnost,
- izvaja in spodbuja založniško dejavnost,
- izvaja in spodbuja znanstveno raziskovalno dejavnost,
- podeljuje štipendije študentom za dodiplomski in podiplomski študij.
Prežihova ustanova je bila ustanovljena leta 1996 v Ljubljani. Pobudniki so bili Korošci, ki so po maturi na ravenski gimnaziji po študiju ostali v Ljubljani in si tam našli svoj poklicni in življenjski prostor. Že pred njeno ustanovitvijo so se Korošci združili v Klubu Korošcev Ljubljana. Njegovo ustanovitev so med drugim spodbudile nove družbeno ekonomske razmere, ki so z osamosvojitvijo sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja prinesle novo zakonodajo o društvih in povsem na novo uredile pravno formalno področje humanitarnih ali dobrodelnih organizacij, kot so fundacije oziroma ustanove. Kmalu zatem je sledila ustanovitev Prežihove ustanove, ki je uspela k ustanoviteljstvu privabiti šest koroških občin, slovenske organizacije na avstrijskem Koroškem, oba koroška kluba v Ljubljani in nekaj vidnih Korošcev v Ljubljani in na Koroškem.
Pomemben namen Prežihove ustanove, zapisan v ustanovitvenem aktu, je poleg spodbujanja kulturnih dejavnosti ter ohranjanja kulturne in naravne dediščine tudi štipendiranje nadarjenih študentov s Koroške, ki živijo v slabih gmotnih razmerah. Tako je ustanova doštipendirala študentko, ki je končala študij na Pravni fakulteti v Ljubljani, in študenta Filozofske fakultete v Mariboru. Poleg tega je financirala zaključek študija študentki na Filozofski fakulteti v Ljubljani in nudila denarno pomoč nekaterim koroškim študentom, med drugim tudi za študij v tujini.
Ob dvajseti obletnici Prežihove bajte je ustanova prispevala finančna sredstva za revitalizacijo eksponatov v njej. Na kulturnem področju je ustanova prispevala finančna sredstva za kulturne dejavnosti na Koroškem, organizirala in financirala je slikarsko kolonijo koroških likovnikov v Kotljah in podobno.
Ob deseti obletnici tradicionalnega pohoda Čez goro k očetu je ustanova v okviru založbe Karantanija izdala Vorančevo istoimensko pripoved in jo namenila udeležencem desetega pohoda po poti, ki jo pisatelj opisuje v tej zgodbi. Ob stodeseti obletnici pisateljevega rojstva je pripravila biblofilsko izdajo Vorančeve črtice Solzice. Ta izdaja je zaradi svoje izvirnosti in aktualnosti doživela izjemno odmevnost in je pošla v rekordnem času.
Ko je pred leti založba Drava iz Celovca izdala monografijo o Prežihovem Vorancu, izpod peresa Draga Druškoviča, je ustanova sodelovala z odkupom določenega števila izvodov in tako podprla izdajo te monografije.
Delo ustanove sloni na ljudeh, ki jim je pri srcu humanitarna dejavnost in jim je blizu Prežihova pripoved o ljudeh na socialno družbenem obrobju, ki jih na žalost tudi v današnjih družbenih razmerah ne manjka. V nekaterih primerih nismo daleč od usode otrok, kot jih je pisatelj nekoč opisal v zgodbi Levi devžej.
Organi Prežihove ustanove so uprava, nadzorni odbor in štipendijska komisija. S pričetkom mandata je funkcijo predsednika Uprave Prežihove ustanove prevzel novi župan Občine Ravne na Koroškem, mag. Tomaž Rožen. Novo imenovana uprava je na svoji 4. seji spremenila sedež ustanove, ki je po novem na Ravnah na Koroškem, in oblikovala program aktivnosti, ki temelji na promociji Prežiha in njegovih literarnih del.
PREŽIHOVA USTANOVA